LISTNA PEGAVOST PŠENICE - SEPTORIA TRITICI ROBERGE EX DESMAZ (MYCOSPHAERELLA GRAMINICOLA (FUCKEL) SCHRÖTER)

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje pšenico in druge vrste iz rodu Triticum. Včasih se pojavlja tudi na rži, tritikali in nekaterih samoniklih travah.

Bolezenska znamenja

Najprej se med žilami spodnjih listov pojavijo majhne svetlozelene do rumene pege, še posebej, če so listi v stiku s tlemi. Pege se zelo hitro povečujejo, barva prehaja iz rumenorjave v rdečerjavo. Končno dobijo stare pege izrazito pepelnato sredino s številnimi črnimi točkami. To so nespolna trosišča ali piknidiji.

Gliva lahko okužuje tudi bili (predvsem kolenca (nodije)), listne nožnice in konice plev, vendar pa so najbolj značilne okužbe listnih ploskev.

Če gliva okuži pšenico v zgodnjem razvojnem stadiju, se lahko posuši več kot polovica listja. Kasnejše okužbe povzročajo predčasno dozorevanje in s tem zmanjšujejo pridelek.

Razvojni krog

Gliva preživi kot micelij na živih rastlinah ali v obliki piknidijev na ostankih okuženih rastlin (2 do 3 leta). Prenaša se tudi s semenom. Med hladnim in vlažnim vremenom, jeseni ali spomladi, iz piknidijev bruhajo konidiji (piknospore). Te so večcelične (3-7 pregrad), nitaste, rahlo usločene in hialine barve. Optimum za sporulacijo je pri 100 % zračni vlagi. Z dežnimi kapljicami se piknospore prenesejo na spodnje liste zdravih rastlin. Za okužbo je potrebno, da so listi vsaj 6 ur vlažni.

Spolna trosišča glive (periteciji) se pojavijo na rastlinskih ostankih pozno poleti ali zgodaj jeseni. V njih najdemo askuse z eliptičnimi dvoceličnimi askosporami hialine barve.

Primarno okužbo lahko izvršijo tako askospore kot piknospore. Bolezen je razširjena povsod, kjer gojijo pšenico.

Varstvo

• Setev zdravega in razkuženega semena

• podoravanje okuženih ostankov rastlin

• setev odpornih sort

• uporaba foliliarnih fungicidov

• če so vremenske razmere ugodne za razvoj in širjenje bolezni

• kolobar s poljščinami, ki niso občutljive za to bolezen.

Besedilo: Franci Celar